Telesna podoba - kako dojemamo telo

May 1, 2013

Zanimivo je opazovati, kako je vsaka točka dotika ali osredotočitve potentna s spominom, oziroma akumulacijo izkušenj. Kako se le-te nalagajo kot usedline v telesu in tvorijo večplastnost podobe in se v določenem katalitičnem trenutku pozornosti povežejo in manifestirajo.

 

 

KAKO DOJEMAMO TELO?

 

1. Telo, kot je lahko znanstveno in objektivno izmerjeno.

 

2. Telo, kot ga doživlja posameznik.

 

3. Telo, kot deluje zunaj posameznikovega zavedanja, čeprav še vedno ima vpliv na doživljanje posameznika.

 

Doživljanje in zavedanje sta izmuzljiva pojma. Delo s telesom skozi dvajsetletno plesno kariero pa sta predstavljala ključna elementa okoli katera se je vrtela moja pozornost.

Ker pri tem govorimo vedno o podobah, skozi katere v umetnosti sporočamo, komuniciramo, se izražamo, je zame bilo pomembno definirati kaj pravzaprav pomeni (kako jo tvorimo in kako nas tvori) telesna podoba in s tem tudi samo-podoba. Telesnost in identiteta sta bila glavni temi serije predstav Zgodbe o telesu in Fizične manifestacije nadaljujejo to študijo ne samo v performativnem kontekstu, temveč tudi v širšem fenomenološkem.

 

V tem kontekstu bi se želela navezala na podobo, kakor jo vidi Tarkovsky, ker je blizu temu načinu razmišljanja in razumevanja umetnosti in življenja:

For the cinema image is essentially the observation of a phenomenon passing through time.

 

Zato sem se poglobila v telesno podobo/body image iz različnih perspekitv. Med drugim me je zanimal tudi nevrološki pogled. Preučevala sem skozi radijkalnejše neurološke študije, med drugim Damasio. To mi je olajšalo tudi artikulacijo težje obvladljivih pojmov kot so telesna podoba/body image.

 

 

Med drugim, plesalci namreč operiramo z izredno subtilnim aparatom (če je to telesni), ki nam omogoča utelesiti in s tem razumeti telesno podobo širše, kot zgolj koncept ali afekt. Zato je tema te študije Telesni percept in kako ta vpliva na samo-podobo. Predvsem pa kako nam ta pomaga pri ustvarjanju plesno-gledaliških podob.

 

Telo je posameznik in hkrati instrument posameznika. Tako plesalec ne odloži telesa v sobi, temveč z znjim ves čas živi, dela, gre spat. To je za ta projekt ključen podatek, saj ravno zaradi tega postaja aktualno, kaj se dogaja z ustvarjalci, njihovo podobo izven studija in izven odra in obratno.

 

Projekt tako razpira podaljšano ustvarjalno okolje. V prvi vrsti razvijamo delo v studiju, v drugi vrsti podaljšamo delo skupaj s telesom v življenje. Enostavno telo ga odnese s seboj, ne moreš ga pustiti v studiju in ga tam zakleniti.

Pomemben del tega razvoja predstave tako pomeni osebni dnevnik tako imenovanih percepcijskih podob, ki vznikajo iz procesa v Fizičnih manifestacijah.

 

PERCEPCIJSKE PODOBE

kako zaznavamo, oblikujemo podobe iz različnih senzoričnih modalnosti/modalities (zvočni, vidni, haptični, kinestetični)

 

Zato v tem procesu razvijam  “senzorno – motorične” naloge, ki sensibilizirajo te modalities in s tem vzpodbudijo zaznavni sistem.

Zanimajo me PERCEPCIJSKE/ZAZNAVNE PODOBE – kako različni ljudje zaznajo stimulus, kako respond/reagirajo in predvsem kako ga manifestirajo skozi gibanje.

 

Zanima me torej kako vključujemo naše zaznavne mehanizme v gibanje in ples.

 

Moje delo uvaja multi-senzorične izkušnje in pomen dotika.

 

 

“We should not regard the body as a mere biological or physical unit but as body which structures one s situation and experience within the world” - Marleu Ponty

 

Tags:

Please reload

Recent Posts
Please reload

Featured Posts

Inteligentno telo

May 1, 2013

1/1
Please reload

Search By Tags
Please reload

Follow Us
  • Facebook Classic
  • Twitter Classic
  • Google Classic
This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now