Percepcijske podobe

Narava raziskovanja v procesu Fizične manifestacije

 

 

​

​

"Vprašanje kako biti v svojem telesu, kako razumeti telo, se je v  času mojega 20 letnega prakticiranja v plesni umetnosti,  spremenilo v proces in proces je postal projekt. Če je vprašanje točka, iz katere izhajam, je prakticiranje proces in projekt je površina, skozi katero komuniciram.

Uvidenje, da telo ne deluje tako kot so nas na-učili, je omogočilo, da razumem zakaj se telesne podobe, ki sem jih skozi vzgojo in izobraževanje ponotranjala, ne skladajo s telesnimi podobami, ki smo jih zmožni utelesiti.

Sodelavci v projektu Fizične manifestacije preizprašujemo zdravo pamet, kaj fiksira našo identiteto in kaj jo spravlja v pogon, ter mi pomagajo dokumentirati percepcijske podobe, katere razumem kot sestavni del naše telesne - podobe in s tem samo-podobe, identitete.

 

»Moja misija je med drugim, predstaviti metodo dela in artikulirati notranje procese in jih postaviti v širši kontekst razmišljanja, » tako Snježana Premuš o tem kako in zakaj se je lotila večletnega projekta. Kako – temu je potrebno dodati, da gre za odpiranje, raz-grajevanje giba, njegovo osmišljanje, ga iz uniformiranosti, družbene in plesne kodiranosti izpreči, opazovati, osmisliti.

Jedrt Jež Furlan

​

​

​

V filmskem novem minimalizmu predstavlja plan-sekvenca[1] statični okvir, ki ujame pogled v dinamiko dogajanja. V  takšnih sekvencah se običajno dogajajo le minimalistični premiki, vendar se pogled umirja in ne išče več. Gledalec se uskladi s svojimi občutji in postaja pozoren na vsakdanjosti, ki pridobijo težo in pomen.

 

Senzorično-motorične metode, ki jih uporabljam v svojem delu, predstavljajo soroden, mirujoč okvir, znotraj katerega lahko protagonist  doseže »navidezno« izpraznjeno površino pola. Vsak dražljaj ali nov podatek postaja pomembna opora zaznavanju, odločanju in delovanju.

 

Metoda reflektivne pozornosti vključuje individualno izkušnjo. Proces opazovanja prek različnih pogledov individualne izkušnje beleži, dokumentira, s čimer tvori izviren preplet notranje introspekcije »nezaznavnih izkušenj«, jih artikulira v jezik in sooča s svetom. Hkrati opazuje, če in kako ga/jo to povratno spreminja.
 

 

Fokus raziskave so različne »strategije« prevoda percepcijskih podob, ki skozi izkušnjo vznikajo v jezik. Skozi ta kompleksen proces se vzpostavljajo različne telesne/plesne pisave, ki se v končni obliki manifestirajo na odru.

Telesna podoba oziroma proces, v katerega je vpeta, tako nujno vpliva tudi na poetično podobo odrskega jezika.

Snježana Premuš

 

 

[1] Plan-sekvenca pomeni dolge posnetke in globino pola.

 

 

 

 

 

… [d]a bi artikulirali površino med izkustvenim jazom in svetom.[1]    

 

Odlomki iz pogovorov:

 

Mariela Nestora 6. junij 2014

Telo je lokus, kjer se manifestira tvoja podzavest.  Je prostor, ki zgosti in odkrije največ, kar veš ali česar ne veš o sebi.

 

Milan Ketiš, 18. september 2014

Fascinira me dejstvo, da se lahko znotraj raziskave giblješ ... kot da imaš dvojne oči ... Navajen sem vizualizacij skozi pogled (kot slikar) ... zdaj pa tudi skozi telo ... Imam občutek, kot da bi oba procesa potekala simultano.

 

Teja Reba, 14. oktober 2014

Zgodilo se je, da so se deli telesa na začetku preslikavali v prostor ... Ali neka določena gostota v telesu ali prav deli telesa – uho gre v kot in se prilepi na steno ... Ne v smislu, da bi se telo raztreščilo, ampak se je vezalo ... kot v preslikavi. V preslikavi je vedno neka relacija med dvema stvarema, neka pot. In ta pot je bila jasna ... Včasih pa se je določen del telesa enostavno podaljšal in se nekam prilepil.

Takšna dalijevska slika je nastala ...

                 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Salvador Dali

 

[1] Juhani Pallasmaa, The Architecture of Image: Existential Space in Cinema, Helsinski: Rakennustieto Publishing, 2008, str. 17.  

 

 

 

 

Refleksija v akciji. Refleksija na akcijo.

 

Raziskava predstavlja srečanja, kjer se sodelavci srečujejo v praktičnem delu (refleksija v akciji) in v analitičnem delu v obliki debat (refleksija na akcijo). Sodelavci so udeleženi v obeh delih procesa. Tako lažje prenašamo znanje in izkušnje iz utelešenega stanja v konceptualni prostor in obratno. Želimo namreč preseči ločenost obeh procesov. Prav nasprotno, projekt vzpodbuja in opazuje vzajemen proces.

 

 

 

​